|
17 Potem jih je dal skupaj zapreti za tri dni.
18 Tretji dan jim je rekel: »To morate storiti, če hočete ostati živi. Bojim se Boga.
19 Če ste pošteni, naj ostane eden izmed vas ujetnik v hiši, kjer ste bili zaprti. Vi pa pojdite in nesite žito za svoje sestradane hiše;
20 potem pripeljite svojega najmlajšega brata k meni! Tako se bodo vaše besede izkazale za resnične in ne boste umrli.« In storili so tako.
21 Govorili so med seboj: »Resnično, pregrešili smo se nad svojim bratom, saj smo videli stisko njegove duše, ko nas je prosil usmiljenja, pa nismo poslušali; zato je prišla ta stiska nad nas.«
22 Ruben jim je odgovoril in rekel: »Ali vam nisem rekel: ›Ne pregrešite se nad otrokom!‹ Pa niste hoteli poslušati. Zdaj se od nas terja njegova kri.«
23 Niso pa vedeli, da Jožef razume, ker je z njimi govoril po tolmaču.
24 Obrnil se je proč od njih in se razjokal. Potem se je vrnil k njim in jim govoril.
Bratje se vrnejo v Kánaan
Vzel je izmed njih Simeona in ga dal zvezati pred njihovimi očmi.
|