1 Ko se je Davidu približal čas smrti, je dal naročila sinu Salomonu in rekel: 2 »Odhajam na pot vsega zemeljskega; bodi torej močan, bodi mož! 3 Drži se postave GOSPODA, svojega Boga, da boš hodil po njegovih potih in se držal njegovih zakonov, zapovedi, odlokov in pričevanj, kakor je pisano v Mojzesovi postavi; da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal, in pri vsem, česar se boš lotil. 4 In Bog bo držal besedo, ki jo je govoril o meni, rekoč: ›Če bodo tvoji sinovi pazili na svojo pot, da bodo hodili pred mojim obličjem v zvestobi, z vsem srcem in z vso dušo, ne bo nobeden izmed tvojih odstranjen z Izraelovega prestola.‹

10 Potem je David legel k svojim očetom in bil pokopan v Davidovem mestu. 11 Davidovo kraljevanje nad Izraelom je trajalo štirideset let: v Hebrónu je kraljeval sedem let, v Jeruzalemu pa triintrideset let. 12 Tako je Salomon sédel na prestol svojega očeta Davida in njegova kraljevska oblast se je zelo utrdila.

10 Tedaj je David slavil GOSPODA vpričo vsega zbora; David je rekel: »Slavljen GOSPOD, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! 11 Tvoji, o GOSPOD, so veličina, moč, čast, sijaj in veličastvo. Tvoje je namreč vse, kar je v nebesih in na zemlji. Tvoje, o GOSPOD, je kraljestvo in ti se vzdiguješ kot glava nad vse. 12 Od tebe prihajata bogastvo in slava in ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki sta moč in oblast in v tvoji roki je, da narediš vse veliko in močno.