1 Tretji mesec po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele, prav ta dan, so prišli v Sinajsko puščavo. 2 Odpravili so se iz Refidíma in prišli v Sinajsko puščavo ter se utaborili v puščavi. Tam se je Izrael utaboril nasproti gori,

9 GOSPOD je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo ljudstvo slišalo, ko bom govoril s teboj, in bo tudi tebi vedno zaupalo.« In Mojzes je besede ljudstva povedal GOSPODU.

10 GOSPOD je rekel Mojzesu: »Pojdi k ljudstvu in posvečuj jih danes in jutri; naj operejo svoja oblačila! 11 Naj bodo pripravljeni za tretji dan, kajti tretji dan bo GOSPOD stopil pred očmi vsega ljudstva na Sinajsko goro.

16 Ko je tretji dan nastalo jutro, je začelo grmeti in se bliskati, težak oblak je pokrival goro in rog je močno zadonel. Vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču. 17 Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti in postavili so se ob vznožju gore. 18 Vsa Sinajska gora se je kadila, ker je GOSPOD v ognju stopil nanjo; njen dim se je vzdigoval kakor dim topilne peči. Vsa gora se je silno tresla. 19 In glas roga je donel vedno močneje. Mojzes je govoril in Bog mu je odgovarjal z gromom. 20 GOSPOD je stopil na Sinajsko goro, na vrh gore, in poklical Mojzesa na vrh gore. In Mojzes je stopil gor.

10 Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« 11 Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. 12 Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. 13 Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. 14 V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: