1 GOSPOD je rekel Samuelu: »Doklej boš žaloval nad Savlom, ker sem ga zavrgel, da ne bo kralj nad Izraelom? Napolni svoj rog z oljem in pojdi! Pošiljam te k Betlehemcu Jeseju, kajti med njegovimi sinovi sem si izbral kralja.« 2 Samuel je rekel: »Kako naj grem? Če Savel to sliši, me bo ubil!« GOSPOD pa je rekel: »Vzemi junico s seboj in reci: ›Prišel sem darovat GOSPODU.‹ 3 K daritvi povabi Jeseja in naznanil ti bom, kaj ti je storiti: mazilil mi boš tistega, za katerega ti bom rekel.«

4 Samuel je storil, kar je ukazal GOSPOD. Ko je prišel v Betlehem, so mu šli mestni starešine s trepetom naproti in rekli: »Pomeni tvoj prihod mir?« 5 Odgovoril je: »Mir. Prišel sem darovat GOSPODU. Posvetite se in pridite z menoj k daritvi!« Posvetil je Jeseja in njegove sinove ter jih povabil k daritvi.

6 Ko pa so prišli in je zagledal Eliába, si je rekel: »Gotovo je tu pred GOSPODOM njegov maziljenec.« 7 GOSPOD pa je rekel Samuelu: »Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklonil sem ga. Zares, GOSPOD ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, GOSPOD pa vidi v srce.« 8 Nato je Jese poklical Abinadába in ga pripeljal pred Samuela. Pa je rekel: »Tudi tega GOSPOD ni izvolil.« 9 Potem je Jese pripeljal Šamája. Pa je rekel: »Tudi tega GOSPOD ni izvolil.« 10 Tako je Jese pripeljal sedem svojih sinov pred Samuela. Samuel pa je rekel Jeseju: »Teh GOSPOD ni izvolil.«

11 Potem je Samuel rekel Jeseju: »So to vsi mladeniči?« Jese je rekel: »Ostal je še najmlajši. Glej, ta pase drobnico.« Samuel je rekel Jeseju: »Pošlji ponj in naj ga pripeljejo, kajti ne sedemo za mizo, dokler ne pride sem!« 12 Poslal je ponj in ga dal pripeljati. Bil je rdečkast, lepih oči in prijeten na pogled. GOSPOD je rekel: »Vstani, mazili ga, kajti ta je!« 13 Samuel je vzel rog z oljem in ga mazilil sredi njegovih bratov. Od tega dne naprej je GOSPODOV duh napolnjeval Davida. Samuel pa se je vzdignil in šel v Ramo.

23 Neko soboto je šel skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje. 24 Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!« 25 Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je potreboval in je bil lačen sam in tisti, ki so bili z njim? 26 Kako je ob času vélikega duhovnika Abjatárja stopil v Božjo hišo in jedel položene hlebe, ki jih smejo jesti samo duhovniki, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« 27 Nato jim je govoril: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. 28 Zato je Sin človekov gospodar tudi sobote.«